Sarajevo in Mostar

Ob 5.00 zjutraj sva se z Jano odpravila proti Sarajevu. Šla sva mimo Zagreba in v Slavonskem Brodu zavila iz avtoceste proti HR – BiH meji. Od meje sva nadaljevala skozi Doboj, Zenico in mimo Sarajeva skozi Hadžiće, na Igman in Bjelašnico. Planini sta od Sarajeva oddaljena cca. 25 km, do njiju pa vodi široka, ampak res široka, asfaltirana cesta. Tukaj so se leta 1984 odvijale XIV. Zimske olimpijske igre, zato sva si pod Igmanom pogledala prizorišče za nordijski del disciplin, skakalnici, ki sta neuporabni (beri: v razsulu) in pa tekaško polje, sedaj urejeno za piknike.

Pod Bjelašnico se pa razprostira široko smučišče z ogromnim hotelskim naseljem. Na vznožju smučišča sva našla pravljično brunarico, kjer so nama postregli z domačo rakijo, Čobanskim loncem in seveda Bosansko kavo.

Z Bjelašnice sva se po drugi strani spustila skozi Krupac in Lukavico v Sarajevo. Čez reko Mljacko in po desnem bregu v stari del Sarajeva – Vratnik, kjer sva imela, prek Bookinga, rezervirano sobo pri gospe Senadi – Apartmani Vratnik. Toplo priporočam.  https://bs.wikipedia.org/wiki/Vratnik_(Sarajevo)

Vratnik je strnjeno naselje z ozkimi ulicami, zato je težko ali nemogoče parkirat avto. Senadin sin je prostovoljni gasilec in za svoje stranke uredi varovan parking ob bližnjem gasilskem domu.

Ker je bilo pozno popoldne, sva se odločila, da si za prvi dan ogledava znamenito Baščaršijo. Iz Vratnika Mejdan sva šla mimo muslimanskega pokopališča, kjer je med drugimi pokopan 1. BiH predsednik Alija Izetbegovič in se spustila po ulici Širokac, približno 500m, v Baščaršijo.

Naslednji dan me je že ob 5.00 zbudil poziv iz bližnje džamije na molitev. Vzel sem foto opremo in krenil na jutranji sprehod po bližnjih ulicah.

Po foto sprehodu sva si privoščila obilen zajtrk v Baščaršiji. Sirnica, zeljanica, burek, jogurt… Potem sva se z mestnim avtobusom (šofer je včasih delal pri CGP v Novem mestu) odpeljala do predela Sarajeva Ilidže in peš nadaljevala cca. 1,5 km do Tunela spasa. Zanimive zgodbe predvsem, če padeš v pogovor z domačinom, ki prodaja karte.  http://tunelspasa.ba/#Dobrodošli

Ogled tunela nama je vzelo kar celo dopoldne. S tramvajem sva se vrnila na Baščaršijo in si tam privoščiva kosilo v super restavraciji Dveri. Po kosilu sva si šla ogledat še Vjećnico, ki stoji na koncu Baščaršije.   https://bs.wikipedia.org/wiki/Sarajevska_vije%C4%87nica

Za zaključek dneva pa še večerni sprehod po Baščaršiji. Ravno tisti čas je v Sarajevu potekal znani filmski festival, kar se je poznalo tudi na ulicah Sarajeva.

Naslednji dan sva se poslovila od prijaznih domačinov in krenila proti Mostarju. Po prihodu v Mostar sva si prvo privoščila bosansko kafo, potem pa je prišel na vrsto znameniti kamniti most in seveda stojnice, ki so raztresene po vseh okoliških uličicah. https://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_most,_Mostar

Noge so počasi že postale težke, zato sva se usedla v avto in se po isti poti vrnila do Jablanice. Tam sva si v spominskem kompleksu, Bitka na Neretvi ogledala znameniti, podrti, železni most čez reko Neretvo in muzej.

Po ogledu sva se odpravila po zanimivi poti Prozor – Bugojno – Jajce v Banja Luko.

V Banja Luki sva prespala pri prijatelju Marjanu. Zjutraj sva si privoščila burek in sirnico izpod peke. Malo še po mestu in via Novo mesto.