Ture avanture

Sarajevo in Mostar

Ob 5.00 zjutraj sva se z Jano odpravila proti Sarajevu. Šla sva mimo Zagreba in v Slavonskem Brodu zavila iz avtoceste proti HR – BiH meji. Od meje sva nadaljevala skozi Doboj, Zenico in mimo Sarajeva skozi Hadžiće, na Igman in Bjelašnico. Planini sta od Sarajeva oddaljena cca. 25 km, do njiju pa vodi široka, ampak res široka, asfaltirana cesta. Tukaj so se leta 1984 odvijale XIV. Zimske olimpijske igre, zato sva si pod Igmanom pogledala prizorišče za nordijski del disciplin, skakalnici, ki sta neuporabni (beri: v razsulu) in pa tekaško polje, sedaj urejeno za piknike.

Pod Bjelašnico se pa razprostira široko smučišče z ogromnim hotelskim naseljem. Na vznožju smučišča sva našla pravljično brunarico, kjer so nama postregli z domačo rakijo, Čobanskim loncem in seveda Bosansko kavo.

Z Bjelašnice sva se po drugi strani spustila skozi Krupac in Lukavico v Sarajevo. Čez reko Mljacko in po desnem bregu v stari del Sarajeva – Vratnik, kjer sva imela, prek Bookinga, rezervirano sobo pri gospe Senadi – Apartmani Vratnik. Toplo priporočam.  https://bs.wikipedia.org/wiki/Vratnik_(Sarajevo)

Vratnik je strnjeno naselje z ozkimi ulicami, zato je težko ali nemogoče parkirat avto. Senadin sin je prostovoljni gasilec in za svoje stranke uredi varovan parking ob bližnjem gasilskem domu.

Ker je bilo pozno popoldne, sva se odločila, da si za prvi dan ogledava znamenito Baščaršijo. Iz Vratnika Mejdan sva šla mimo muslimanskega pokopališča, kjer je med drugimi pokopan 1. BiH predsednik Alija Izetbegovič in se spustila po ulici Širokac, približno 500m, v Baščaršijo.

Naslednji dan me je že ob 5.00 zbudil poziv iz bližnje džamije na molitev. Vzel sem foto opremo in krenil na jutranji sprehod po bližnjih ulicah.

Po foto sprehodu sva si privoščila obilen zajtrk v Baščaršiji. Sirnica, zeljanica, burek, jogurt… Potem sva se z mestnim avtobusom (šofer je včasih delal pri CGP v Novem mestu) odpeljala do predela Sarajeva Ilidže in peš nadaljevala cca. 1,5 km do Tunela spasa. Zanimive zgodbe predvsem, če padeš v pogovor z domačinom, ki prodaja karte.  http://tunelspasa.ba/#Dobrodošli

Ogled tunela nama je vzelo kar celo dopoldne. S tramvajem sva se vrnila na Baščaršijo in si tam privoščiva kosilo v super restavraciji Dveri. Po kosilu sva si šla ogledat še Vjećnico, ki stoji na koncu Baščaršije.   https://bs.wikipedia.org/wiki/Sarajevska_vije%C4%87nica

Za zaključek dneva pa še večerni sprehod po Baščaršiji. Ravno tisti čas je v Sarajevu potekal znani filmski festival, kar se je poznalo tudi na ulicah Sarajeva.

Naslednji dan sva se poslovila od prijaznih domačinov in krenila proti Mostarju. Po prihodu v Mostar sva si prvo privoščila bosansko kafo, potem pa je prišel na vrsto znameniti kamniti most in seveda stojnice, ki so raztresene po vseh okoliških uličicah. https://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_most,_Mostar

Noge so počasi že postale težke, zato sva se usedla v avto in se po isti poti vrnila do Jablanice. Tam sva si v spominskem kompleksu, Bitka na Neretvi ogledala znameniti, podrti, železni most čez reko Neretvo in muzej.

Po ogledu sva se odpravila po zanimivi poti Prozor – Bugojno – Jajce v Banja Luko.

V Banja Luki sva prespala pri prijatelju Marjanu. Zjutraj sva si privoščila burek in sirnico izpod peke. Malo še po mestu in via Novo mesto.

Skopje in Ohrid

Prijatelj Marjan me je 4 leta vabil v Skopje, koder je služboval na tamkajšnjem Veleposlaništvu Republike Slovenije. Mesec dni pred zaključkom njegovega mandata, smo Jasmina, Jana, Andrej in jaz, opravili avanturo “Izlet v Skopje in Ohrid 2014” … z avtom.

Zemljevid Novo mesto - Skopje

Iz Novega mesta smo krenili v petek ob 21.00 uri in po 11ih urah prispeli v Skopje. Izbrali smo najhitrejšo pot in sicer po avtocesti, prek mejnega prehoda Bregana na Hrvaško, mimo Zagreba in Slavonskega Broda, skozi mejni prehod Bajakovo-Batrovci, med Hrvaško in Srbijo, skozi Beograd, mimo Niša in Leskovca, koder se avtocesta konča. Pot smo nadaljevali po lokalni cesti in se ustavili v kraju Predejane, ker je bil avto že fajn žejen, mi pa potrebni kave. Malo pred mejnim prehodom Preševo-Tabanovce med Srbijo in Makedonijo, smo ponovno na avtocesti, vse do Skopja. Kooooončnoooooo…

Mejni prehod Preševo-Tabanovce, Srbija - Makedonija Skopje Ilinden

Od dolge poti prijetno utrujeni smo z veseljem popili, ne vem že katero, jutranjo kavo in seveda domačo Makedonsko Žolto.     Žolta?!?     Žolta je značilno Makedonsko žganje izdelano iz grozdja, ki ga pustijo odležat v hrastovih ali akacijevih sodih, da dobi značilno zlato barvo. (p.s.: Marči oprosti, ker smo ti jo vso popili, ampak bila je res dobra…, pa še pasala je!).

Že prvi dan smo izvedli napad na lokalne gostilne in se na kosilo odpravili v Makedonsko hišo (Македонска Куќа). Zanimiva, tradicionalna restavracija z regionalnim pridihom in tradicijo v gostinstvu, kar so dokazali s postrežbo odlične hrane in pijače. Restavracija je tudi ene vrste muzej edinstvene in neprecenljive zbirke spominkov in okraskov, starih več stoletij. http://www.makedonskakuka.com/en/index.php

Makedonska kuća Makedonska kuća Makedonska kuća, vino Stobi Makedonska kuća

Po kosilu je pripadala obvezna kava in kratek popoldanski počitek ter priprava na večerni ogled mesta in obisk pivnice v starem delu Skopja – Stari čaršiji. Ker smo stanovali 10 min od centra, smo se peš podali mimo ene najlepših železniških postaj na Balkanu, znamenite skopske stare železniške postaje, ki je bila zgrajena v letu 1940/41. Ura na sprednji strani pa se je zaustavila ob 5:17, ko je leta 1963 Skopje prizadel katastrofalen potres. Zdaj je v stavbi Mestni muzej Skopja. Skozi 2-3 ulice in mimo spominske hiše Matere Terezije pa smo že bili v centru Skopja, koder stoji 22 m visok kip Aleksandra Makedonskega, ki pa so ga zaradi neželenih sporov z Grčijo, poimenovali Bojevnik na konju. Kip je bil postavljen leta 2011 in je del projekta “Skopje 2014”. V sklopu omenjenega projekta je v mestu skoraj na vsakem koraku neka skulptura, kip, spomenik… Ko pa z desne strani zagledaš ogromno skulpturo Porta Macedonija (Triumfalna vrata Macedonija), ki na hitro spominja na pariški Slavolok zmage, vse skupaj že malo spominja na Minimundus.

_MG_0439 _MG_0469 _MG_0472 IMG_3188 _MG_0502 _MG_0512 _MG_0533 _MG_0537

Poleg večjih znamenitosti v Skopju pa zagotovo spada v XV. Stoletju zgrajen kamniti most (Kameni most) na reki Vardar.  Prek njega smo iz novega dela Skopja prišli v stari del, na katerem se bohoti znamenita je trdnjava Kale, katere prve stene so bile zgrajene v zgodnjem VI. stoletju. Pod trdnjavo stoji izjemno zanimiv stari del mesta, kjer smo se sprehodili po ulicah Stare čaršije. Ulice mimo džamij, raznovrstnih malih trgovinic in kavarnic, ki so po večini v lasti Albancev, so nas pripeljale do želenega cilja – pivnice Star Grad (Old Town Brewey). Tukaj smo ugotovili, da nam je od lokalnih piv »Zlaten Dub« všečnejši od »Skopskega«.

_MG_0588 _MG_0609 IMG_3315

V nedeljo zjutraj smo se, po isti poti kot v soboto zvečer, odpravili v Staro čaršijo na jutranji burek z jogurtom. Po opravljeni kavni seansi, smo si še enkrat pogledali vse znamenitosti, vendar sedaj v dnevnem sijaju.

IMG_0147 IMG_0148 IMG_0167 IMG_0186 IMG_0163 IMG_0170 IMG_0183 IMG_0169 IMG_0191   IMG_0187   IMG_0197 IMG_0199 IMG_0352 IMG_0346 IMG_0157 IMG_3238_1

Obiskali smo tudi zelenjavno tržnico, koder smo si nabrali zalog arašidov, pekočih paprik, suhih feferonov in še kaj.

_MG_0638 _MG_0639 _MG_0630 _MG_0640_1

Ne, ne, to ni Pariz in tudi London ne…

_MG_0625

Z avtom smo se odpeljali na obrobje, zahodno od Skopja, koder smo se po vijugasti cesti mimo nedograjenih hiš in prašnih ulic pripeljali do reke Treske in si ogledali kanjon Matka. Po končanem ogledu smo se odločili za ponovni napad na lokalne gostilne in se po obvoznici podali na drugi konec skopskega obrobja Ilinden in se zasidrali v odlični Gostilnici Doma. V družbi domačinov in prijaznega osebja smo se zadržali celo popoldne in si privoščili različne jedi z žara ter vse skupaj zalili z domačim Stobi Vrancem.

IMG_3251

V ponedeljek smo naredili 180 km dolg premik iz Skopja na Ohrid. Po 2,5 urah, mimo Tetova, skozi Gostivar in Kičevo smo prispeli v skautski kamp Andon Dukov. Tam sta nas z ogromno pito in žolto pričakala Petar, Mirjana in njun pes Churchill. Iz objezerske idile smo se stežka odpravili na ogled Svetega Nauma ob Albanski meji, Muzej na vodi v zalivu kosti in na koncu še Ohrida.

IMG_3295 IMG_0243 IMG_3290 IMG_0250 IMG_0260 IMG_0259_1 IMG_0256 IMG_0267 IMG_0255 IMG_0269 _MG_0726

Ohrid je veliko turistično mesto na 695 mnm, ki ti vzame kar nekaj časa, če si želiš vse znamenitosti ogledat. Mi smo imeli na voljo en popoldan, zato smo se takoj po kavi ob jezeru odpravili po ozkih uličicah proti Ohridski trdnjavi. Skoraj na vsakem vogalu smo našli večjo ali manjšo cerkvico, ki je predstavljala  sklop 365ih cerkva po celem Ohridu. Po lepo urejenih, z rožami obdanih uličicah, mimo Antičnega teatra, smo prispeli do Ohridske trdnjave s katere se je razprostiral pogled na vse strani Ohrida. S trdnjave smo se pustili mimo Manastira sv. Pantelejmona, mimo cerkve sv. Ivana Kanea v Ohrid na PIIIIVOOO…

IMG_0280 IMG_0291 IMG_0294 IMG_0327 IMG_0321 _MG_0763 IMG_0332 IMG_0338 Ohrid - Ohridsko jezero Ohrid - Ohridsko jezero

Napad na lokalno gostilno smo opravili kar v samem kampu, koder smo si ponovno privoščili jedi z žara in pivo. Tako kot povsod do sedaj, se tudi tukaj prične »mezenje« z lokalno žolto in mešano solato z domačim ovčjim sirom. Ura se je bližala polnoči, zato smo morali super dan zaključiti s slovesom in odpravili smo se »domov« v Skopje.

Ohridska plaža IMG_0345

Torek je bil dan za šoping, vendar brez bureka in kave ne gre. Ko smo se okrepili, sta šli punci po svoje, midva z Andrejem pa sva se povzpela na skopsko trdnjavo Kale, s katere sva si ogledala Skopje na vse strani. Popoldne je spet pripadal gostilnam. Tokrat smo napadli restavracijo (ne spomnim se imena), blizu Baročne javne garaže, kjer so nam pripravili pastrmajlijo, čevape in solato… pa še vino Stobi Vranac smo pili.

Skopje - Vodno

V sredo smo se po krajšem šopingu, ob 10.30  odpravili domov v Novo mesto.

To je bil nepozaben izlet v Skopje in Ohrid, z nostalgični pridihom ter nepozabnimi kulinaričnimi užitki.

Priporočam!