frantoluci

Pogorelec

MTB tura na Pogorelec (816 m nmv)

Novo mesto – Straža – Meniška vas – Podhosta – Pogorelec – Podturn – Dolenjske toplice – Vavta vas – Novo mesto

Razdalja 55 km, čas 4 ure, 880 m skupne nadmorske višine

Link na BikeMap:           https://www.bikemap.net/sl/route/3635733-pogorelec/

 

Z Alenom sva si za sončno, majsko soboto izbrala MTB izlet na Pogorelec (816 m) nad Dolenjskimi Toplicami. Dobila sva se na kavici v JB kolesarskem centru in mimogrede opravila hitro kontrolo koles.

Po kavici sva se zapodila mimo novomeške gimnazije in se spustila na Loko, kjer sva nadaljevala pot po urejeni kolesarski stezi ob reki Krki mimo Cegelnice, skozi Groblje, Češčo vas, Zaloga in Loke vse do Straže. Tam sva zavila na lokalno asfaltirano cesto proti Soteski, vendar sva po cca. 2 km, v Dolenjem Polju, zavila levo proti mostu čez Krko, takoj za mostom pa desno na kolovozno pot proti Meniški vasi. V Meniški vasi sva šla čez potok Radeščica, nato desno proti naselju Podhosta in kmalu (pri hiši z rdečo-sivo fasado) zavila levo ter pričela z vzponom, vzpenjala sva se po makadamski cesti, ki vodi večinoma po gozdu in senci. Da ne pozabim omeniti, jaz sem šel prvič s kolesom na Pogorelec zato je vso pot vodil Alen, ker je dobro poznal teren. Po približno 1,5 ure vzpona je točno vedel kje zaviti levo iz makadama, kjer sva zadnjih nekaj 100 m gonila v 1. prestavi do table, ki je sporočala, da je do vrha še 5 min peš. In res… peš oz. kolo na hrbet, pa do vrha.

Na Pogorelcu, ki je vzletišče za jadralne padalce se razprostira čudovit razgled na topliško dolino z okolico. Pogled je segal tudi do več 10 km oddaljenih krajev – videla se je Lisca, Kamniške Alpe, Snežnik, Gorjanci…. Medvedov se tukaj ni za bati, ali pač?

Po kratkem fotosešnu in okrepčilu iz nahrbtnika sva se ponovno usedla na kolesa in se po drugi poti (desno) spustila v dolino v naselje Podturn. Iz Podturna proti Soteski in kmalu desno po kolovozu do potoka Radeščica in čez most v Sela pri Dolenjskih Toplicah.

Nato po asfaltni cesti do Dolenjskih Toplic, na teraso v Pub Pri Mostu, na točeno pivo.

Po potešeni žeji sva nadaljevala pot v smeri Novega mesta in se povzpela na Gorenje Gradišče ter se po kolovozih prek travnikov spustila v Vavto vas. Prek lesenega mosta sva prečkala reko Krko ter se po kolesarski poti vrnila v Novo mesto.

Ljuben

MTB tura na Luben (546 m nmv)

NM – Luben – NM

Razdalja cca. 20 km, čas 2 uri, 760 m skupne nadmorske višine

Link na BikeMap:           https://www.bikemap.net/sl/route/3396573-nm-luben-nm/

 

Pečena dekorirana tortilja

Domače pšenične tortilje

Kaj bo pa danes za kosilo? Tortilje… Njamiiiii!!!

Že kar nekaj časa si doma sami pripravljamo tortilje, vendar sem vedno kupoval testo. Seveda, ker se vsi zavedamo koliko različnih E-jev ima to testo, sem se odločil narediti svoje pšenično testo za “Domače pšenične tortilje”. Spodbudo sem dobil od Urške, na njenem blogu. In res, narediti svoje domače testo je sila enostavno, pa še okusnejše so.

Za domače pšenične tortilje sem potreboval naslednje sestavine:

– 300g domače pšenične moke (iz Košakovga mlina)

– 2 dcl vroče vode in

– 3 ščepce soli.

Moko v posodi sem posolil in počasi prelil z vročo vodo. Počasi zato, da sem lahko oblikoval mehko testo brez pacanja in odvečnega dodajanja moke. Ko je bilo testo vmešeno, sem ga razdelil na 8 enakih delov-kepic in jih pokril s krpo, da se ne izsušijo.

Testo za tortilje

Medtem, ko sem pripravljal testo, se mi je v večji ponvi že pajcal piščančji nadev z zelenjavo. Piščančja prsa, brez kosti, sem narezal na manjše koščke in jih na olivnem olju popekel skupaj s prej popraženo čebulo. Ko je bilo meso že lepo popečeno, sem dodal že prej pripravljeno zelenjavo: grah, korenček, fižol, koruza…, če nimate sveže zelenjave lahko date tudi zmrznjeno, je čisto OK. Če je komu tak nadev presuh, lahko doda tudi paradižnikovo mezgo. Seveda pa ne pozabit na začimbe, poper, česen, origano, čili… vse po lastnem okusu. Veliko možnosti za eksperimentirat.

Piščančji nadev

Ko je bil nadev pripravljen, sem pričel z nadaljevanjem priprave testa. Kepico testa sem na pomokani površini, s pomokanim valjarjem, zvaljal v obliko in na velikost ponve, v kateri se je peklo testo.

Zvaljano testo ta tortiljo

Za peko sem uporabil kar ponev za palačinke. Testo se popeče na obeh straneh, da nastanejo lepe rjave pege. Po možnosti ne črne.

Pečeno testo za tortilje

Upošteval sem Urškin nasvet in sproti polnil tortilje z nadevom. Gre lažje ker so tortilje še tople in mehke.

Tortilje v pekaču

Nadevane tortilje sem položil na pekač in jih obložil s tankimi rezinami sira ter po vrhu premazal s kislo smetano. Vse skupaj sem vstavil v pečico na 180c in pekel-grel toliko časa, da se je sir pričel topiti.

Domače pšenične tortilje serviram na krožnike in po želji posipam z domačim mletim čilijem.

Pečena tortilja Pečena dekorirana tortilja

PA DOBER TEK!

Laminat

Polaganje laminata

Ker sem že opisal polaganje suhega estriha, bom pa še opisal polaganje laminata na omenjeni suhi estrih.

Danes je polaganje laminata prav luštno, ker ga ni potrebno več lepit in gre vse na klik, tako kot v mladosti (al pa še sedaj) sestavljanje Lego kock. Seveda je prvo potrebno izbrati in kupiti ustrezni laminat ter pripravit potrebno orodje in pripomočke.

Pripravljen laminat z orodjem Folija pod laminatom

Nekje sem prebral, da je pravilno polaganje od vrat proti oknu, ne vem zakaj, vendar se jaz nisem držal tega “pravila”. Jaz sem laminat položil v liniji dolžine sobe… meni lepše, pa še sobo vizualno poveča. No, prvo sem razgrnil folijo za pod laminat, potem pa sem začel s polaganjem laminata. Kmalu sem prišel do prve ovire, radiator, ki je imel cevi speljane iz tal. Zato sem moral laminat malo rezat, žagat in oblikovat, da se je lepo izšlo okoli cevi.

Rezanje laminata Laminat pod radiatorjem

Potem je polaganje potekalo nemoteno iz leve proti desni, merjenje, rezanje, pritiskanje, kakšen nežen udarec s kladivom…

Rezanje laminata Polaganje laminata

Na koncu sem prišel še do druge “ovire”, zaključek pri vratih. Tudi tukaj je bilo potrebno malo improvizirati, meriti, rezati, pa se je izšlo.

Laminat pri vratih Laminat pri vratih

Za zaključek, da je bil izgled popoln, pa je bilo potrebno pritrditi še zaključne letve.

Zaključne letve

Polaganje suhega estriha

Polaganje suhega estriha

Na kratko opišem kako sem sam…  no ja, pa še s prijateljem Andrejem, položil suho montažni estrih v sobi 24m2. V nabavo sem šel v Kalcer NM po naslednje materiale:

  • Plošče OSB3 2500x675x15mm / 29kos / 48,9375m2 /285€
  • Izolacija Knauf Insulation TPST 42mm / 7 paketov / 25,2 m2 / 185€
  • Obrobni trak 0,5cm / 50m / 5€
  • Vijaki Spax 4×40 / 200kos / 4€
  • Lepilo Mekol 2kg / 13€

Vse skupaj me je stalo malo manj kot 500€.

Pripravil sem si orodje:

  • Olfa nož
  • Vodno vago
  • Kotnik
  • Svinčnik
  • Meter
  • Baterijski vrtalnik
  • Rokavice
  • Gladilka za lepilo
  • 2x stolica
  • Obodna žaga
  • Sesalec

Ko sem imel vse pripravljeno, sem se lotil dela. Prvo sem temeljito počistil betonsko površino in po robovih pripravil obrobni trak.

IMG_0526

Pričel sem s polaganjem izolacije TPST 42. Polaganje je enostavno. Plošče sem polagal eno za drugo in s kosom, ki ostane na koncu vrste, pričel v novi vrsti. Reže in oblikuje se enostavno z olfa nožem. Na robovih in vogalih sem pazil, da se obrobni trak lepo pritisne na steno.

IMG_0524 IMG_0525 IMG_0527 IMG_0529

Ko sem položil izolacijo, sem pričel s polaganjem prve »runde« OSB plošč. Če je možno, preračunamo v katero smer nam je bolj smiselno polagat, po dolžini ali širini. Npr., če imamo po dolžini manj rezanja in posledično manj kosov, položimo to v drugi rundi.

IMG_0530 IMG_0532 IMG_0534

Po položeni prvi »rundi« plošč, pričnemo s polaganjem druge »runde«, ki jo položimo prečno na prve plošče. Druge plošče lepimo in tudi privijačimo na prve plošče.

IMG_0540 IMG_0541 IMG_0542 IMG_0545

Delo je potekalo en cel dan (vključena pauza za pivo in kavo, pa še malico sem dobil), lepo počasi in z andohtjo…

Izdelava domačega mila

Predstavitev hladnega postopka izdelave mila

No, pa sem se tudi jaz lotil izdelave domačega mila. Na spletu je že marsikaj napisanega na to temo zato se moj način kaj dosti ne razlikuje od objavljenih postopkov…

Pripravil sem si naslednje pripomočke:

IMG_3553 IMG_3554 IMG_3555

  • Električni kuhalnik
  • Podaljšek
  • 2x lonec (veliki in mali)
  • Silikonski modeli
  • Merilna PVC posoda
  • Mala PVC posodica (za NaOH)
  • Tehtnica
  • 2x termometer
  • Mala dolga žlička (za NaOH)
  • Velika žlica (za palmino olje)
  • Nož (za razrez kokosovega masla)
  • Silikonska lopatka
  • Steklena mešalka ali zobotrebci
  • Palični mešalnik

Nato pa še potrebščine za milo:

IMG_3556

  • NaOH – natrijev hidroksid
  • Kokosovo maslo (Nusett v Hoferju)
  • Kakavovo maslo
  • Palmovo olje
  • Olivno olje
  • Konopljino olje
  • Eterično olje
  • Čebelji vosek
  • Destilirana voda
  • Sladkor
  • Različna barvila (barva za kolače, cimet v prahu, paprika v prahu…)

Postopek izdelave mila:

  1. Izračunamo količino sestavin na spletni strani menrilandija.es.
  2. pripravimo silikonske modele.
  3. Stehtamo masla in olja.
  4. Masla in olja segrejemo v veliki skledi, da se stopi – cca. 70°C
  5. V manjši skledi pripravimo destilirano vodo, postavimo na tehtnico in dodamo sladkor ter temeljito raztopimo, da ne ostanejo zrnca.
  6. Nataknemo rokavice in masko.
  7. Stehtamo NaOH ter postopoma in previdno vsipamo v vodo in premešamo.
  8. POZOR! Zaradi kemične reakcije se zmes segreje na cca. 80°C in uhajajo nevarni hlapi.
  9. NaOH in olja počasi ohladimo na 52°C.
  10. Ko so olja ohlajena, pretočimo v merilno posodo in dodamo eterično olje in barvo.
  11. Vlijemo zmes NaOH in premešamo s paličnim mešalnikom.
  12. Ko dobimo gladko zmes jo vlijemo v (z dekoracijam pripravljene) modele.
  13. Med vlivanjem s stekleno mešalko popravimo vogalčke, da ni zračnih mehurčkov.
  14. Vse skupaj pokrijemo in pustimo 3 dni.
  15. 2. dan malo raztegnemo silikonski model.
  16. 3-4 dan damo milo iz silikonskih modelov in pustimo zoreti 1 mesec.

Skopje in Ohrid

Prijatelj Marjan me je 4 leta vabil v Skopje, koder je služboval na tamkajšnjem Veleposlaništvu Republike Slovenije. Mesec dni pred zaključkom njegovega mandata, smo Jasmina, Jana, Andrej in jaz, opravili avanturo “Izlet v Skopje in Ohrid 2014” … z avtom.

Zemljevid Novo mesto - Skopje

Iz Novega mesta smo krenili v petek ob 21.00 uri in po 11ih urah prispeli v Skopje. Izbrali smo najhitrejšo pot in sicer po avtocesti, prek mejnega prehoda Bregana na Hrvaško, mimo Zagreba in Slavonskega Broda, skozi mejni prehod Bajakovo-Batrovci, med Hrvaško in Srbijo, skozi Beograd, mimo Niša in Leskovca, koder se avtocesta konča. Pot smo nadaljevali po lokalni cesti in se ustavili v kraju Predejane, ker je bil avto že fajn žejen, mi pa potrebni kave. Malo pred mejnim prehodom Preševo-Tabanovce med Srbijo in Makedonijo, smo ponovno na avtocesti, vse do Skopja. Kooooončnoooooo…

Mejni prehod Preševo-Tabanovce, Srbija - Makedonija Skopje Ilinden

Od dolge poti prijetno utrujeni smo z veseljem popili, ne vem že katero, jutranjo kavo in seveda domačo Makedonsko Žolto.     Žolta?!?     Žolta je značilno Makedonsko žganje izdelano iz grozdja, ki ga pustijo odležat v hrastovih ali akacijevih sodih, da dobi značilno zlato barvo. (p.s.: Marči oprosti, ker smo ti jo vso popili, ampak bila je res dobra…, pa še pasala je!).

Že prvi dan smo izvedli napad na lokalne gostilne in se na kosilo odpravili v Makedonsko hišo (Македонска Куќа). Zanimiva, tradicionalna restavracija z regionalnim pridihom in tradicijo v gostinstvu, kar so dokazali s postrežbo odlične hrane in pijače. Restavracija je tudi ene vrste muzej edinstvene in neprecenljive zbirke spominkov in okraskov, starih več stoletij. http://www.makedonskakuka.com/en/index.php

Makedonska kuća Makedonska kuća Makedonska kuća, vino Stobi Makedonska kuća

Po kosilu je pripadala obvezna kava in kratek popoldanski počitek ter priprava na večerni ogled mesta in obisk pivnice v starem delu Skopja – Stari čaršiji. Ker smo stanovali 10 min od centra, smo se peš podali mimo ene najlepših železniških postaj na Balkanu, znamenite skopske stare železniške postaje, ki je bila zgrajena v letu 1940/41. Ura na sprednji strani pa se je zaustavila ob 5:17, ko je leta 1963 Skopje prizadel katastrofalen potres. Zdaj je v stavbi Mestni muzej Skopja. Skozi 2-3 ulice in mimo spominske hiše Matere Terezije pa smo že bili v centru Skopja, koder stoji 22 m visok kip Aleksandra Makedonskega, ki pa so ga zaradi neželenih sporov z Grčijo, poimenovali Bojevnik na konju. Kip je bil postavljen leta 2011 in je del projekta “Skopje 2014”. V sklopu omenjenega projekta je v mestu skoraj na vsakem koraku neka skulptura, kip, spomenik… Ko pa z desne strani zagledaš ogromno skulpturo Porta Macedonija (Triumfalna vrata Macedonija), ki na hitro spominja na pariški Slavolok zmage, vse skupaj že malo spominja na Minimundus.

_MG_0439 _MG_0469 _MG_0472 IMG_3188 _MG_0502 _MG_0512 _MG_0533 _MG_0537

Poleg večjih znamenitosti v Skopju pa zagotovo spada v XV. Stoletju zgrajen kamniti most (Kameni most) na reki Vardar.  Prek njega smo iz novega dela Skopja prišli v stari del, na katerem se bohoti znamenita je trdnjava Kale, katere prve stene so bile zgrajene v zgodnjem VI. stoletju. Pod trdnjavo stoji izjemno zanimiv stari del mesta, kjer smo se sprehodili po ulicah Stare čaršije. Ulice mimo džamij, raznovrstnih malih trgovinic in kavarnic, ki so po večini v lasti Albancev, so nas pripeljale do želenega cilja – pivnice Star Grad (Old Town Brewey). Tukaj smo ugotovili, da nam je od lokalnih piv »Zlaten Dub« všečnejši od »Skopskega«.

_MG_0588 _MG_0609 IMG_3315

V nedeljo zjutraj smo se, po isti poti kot v soboto zvečer, odpravili v Staro čaršijo na jutranji burek z jogurtom. Po opravljeni kavni seansi, smo si še enkrat pogledali vse znamenitosti, vendar sedaj v dnevnem sijaju.

IMG_0147 IMG_0148 IMG_0167 IMG_0186 IMG_0163 IMG_0170 IMG_0183 IMG_0169 IMG_0191   IMG_0187   IMG_0197 IMG_0199 IMG_0352 IMG_0346 IMG_0157 IMG_3238_1

Obiskali smo tudi zelenjavno tržnico, koder smo si nabrali zalog arašidov, pekočih paprik, suhih feferonov in še kaj.

_MG_0638 _MG_0639 _MG_0630 _MG_0640_1

Ne, ne, to ni Pariz in tudi London ne…

_MG_0625

Z avtom smo se odpeljali na obrobje, zahodno od Skopja, koder smo se po vijugasti cesti mimo nedograjenih hiš in prašnih ulic pripeljali do reke Treske in si ogledali kanjon Matka. Po končanem ogledu smo se odločili za ponovni napad na lokalne gostilne in se po obvoznici podali na drugi konec skopskega obrobja Ilinden in se zasidrali v odlični Gostilnici Doma. V družbi domačinov in prijaznega osebja smo se zadržali celo popoldne in si privoščili različne jedi z žara ter vse skupaj zalili z domačim Stobi Vrancem.

IMG_3251

V ponedeljek smo naredili 180 km dolg premik iz Skopja na Ohrid. Po 2,5 urah, mimo Tetova, skozi Gostivar in Kičevo smo prispeli v skautski kamp Andon Dukov. Tam sta nas z ogromno pito in žolto pričakala Petar, Mirjana in njun pes Churchill. Iz objezerske idile smo se stežka odpravili na ogled Svetega Nauma ob Albanski meji, Muzej na vodi v zalivu kosti in na koncu še Ohrida.

IMG_3295 IMG_0243 IMG_3290 IMG_0250 IMG_0260 IMG_0259_1 IMG_0256 IMG_0267 IMG_0255 IMG_0269 _MG_0726

Ohrid je veliko turistično mesto na 695 mnm, ki ti vzame kar nekaj časa, če si želiš vse znamenitosti ogledat. Mi smo imeli na voljo en popoldan, zato smo se takoj po kavi ob jezeru odpravili po ozkih uličicah proti Ohridski trdnjavi. Skoraj na vsakem vogalu smo našli večjo ali manjšo cerkvico, ki je predstavljala  sklop 365ih cerkva po celem Ohridu. Po lepo urejenih, z rožami obdanih uličicah, mimo Antičnega teatra, smo prispeli do Ohridske trdnjave s katere se je razprostiral pogled na vse strani Ohrida. S trdnjave smo se pustili mimo Manastira sv. Pantelejmona, mimo cerkve sv. Ivana Kanea v Ohrid na PIIIIVOOO…

IMG_0280 IMG_0291 IMG_0294 IMG_0327 IMG_0321 _MG_0763 IMG_0332 IMG_0338 Ohrid - Ohridsko jezero Ohrid - Ohridsko jezero

Napad na lokalno gostilno smo opravili kar v samem kampu, koder smo si ponovno privoščili jedi z žara in pivo. Tako kot povsod do sedaj, se tudi tukaj prične »mezenje« z lokalno žolto in mešano solato z domačim ovčjim sirom. Ura se je bližala polnoči, zato smo morali super dan zaključiti s slovesom in odpravili smo se »domov« v Skopje.

Ohridska plaža IMG_0345

Torek je bil dan za šoping, vendar brez bureka in kave ne gre. Ko smo se okrepili, sta šli punci po svoje, midva z Andrejem pa sva se povzpela na skopsko trdnjavo Kale, s katere sva si ogledala Skopje na vse strani. Popoldne je spet pripadal gostilnam. Tokrat smo napadli restavracijo (ne spomnim se imena), blizu Baročne javne garaže, kjer so nam pripravili pastrmajlijo, čevape in solato… pa še vino Stobi Vranac smo pili.

Skopje - Vodno

V sredo smo se po krajšem šopingu, ob 10.30  odpravili domov v Novo mesto.

To je bil nepozaben izlet v Skopje in Ohrid, z nostalgični pridihom ter nepozabnimi kulinaričnimi užitki.

Priporočam!