frantoluci

Frata – Golobinjek

MTB tura na Frato in Golobinjek

NM – Češča vas – Prečna – Kuzarjev Kal – Frata – Golobinjek – Prečna – NM

Razdalja 60 km, čas 5 ur, 1500 m skupne nadmorske višine

Link na BikeMap:                https://www.bikemap.net/sl/route/3813501-frata-globodol/

 

 

Do Zore (ex. Karaula)

MTB tura do bifeja Do Zore (ex Karaula), Globočdol 61, Novo mesto

Novo mesto – Sevno – Ždinja vas – Dolenje Kamenje – Gorenje Kamenje – Karteljevo – Globočdol – Novo mesto

Razdalja cca. 20 km, čas 2 uri, 470 m skupne nadmorske višine

Link na BikeMap:             https://www.bikemap.net/sl/route/3839702-do-zore-ex-karaula/#/z14/45.8490104,15.1624134/terrain

 

Sarajevo in Mostar

Ob 5.00 zjutraj sva se z Jano odpravila proti Sarajevu. Šla sva mimo Zagreba in v Slavonskem Brodu zavila iz avtoceste proti HR – BiH meji. Od meje sva nadaljevala skozi Doboj, Zenico in mimo Sarajeva skozi Hadžiće, na Igman in Bjelašnico. Planini sta od Sarajeva oddaljena cca. 25 km, do njiju pa vodi široka, ampak res široka, asfaltirana cesta. Tukaj so se leta 1984 odvijale XIV. Zimske olimpijske igre, zato sva si pod Igmanom pogledala prizorišče za nordijski del disciplin, skakalnici, ki sta neuporabni (beri: v razsulu) in pa tekaško polje, sedaj urejeno za piknike.

Pod Bjelašnico se pa razprostira široko smučišče z ogromnim hotelskim naseljem. Na vznožju smučišča sva našla pravljično brunarico, kjer so nama postregli z domačo rakijo, Čobanskim loncem in seveda Bosansko kavo.

Z Bjelašnice sva se po drugi strani spustila skozi Krupac in Lukavico v Sarajevo. Čez reko Mljacko in po desnem bregu v stari del Sarajeva – Vratnik, kjer sva imela, prek Bookinga, rezervirano sobo pri gospe Senadi – Apartmani Vratnik. Toplo priporočam.  https://bs.wikipedia.org/wiki/Vratnik_(Sarajevo)

Vratnik je strnjeno naselje z ozkimi ulicami, zato je težko ali nemogoče parkirat avto. Senadin sin je prostovoljni gasilec in za svoje stranke uredi varovan parking ob bližnjem gasilskem domu.

Ker je bilo pozno popoldne, sva se odločila, da si za prvi dan ogledava znamenito Baščaršijo. Iz Vratnika Mejdan sva šla mimo muslimanskega pokopališča, kjer je med drugimi pokopan 1. BiH predsednik Alija Izetbegovič in se spustila po ulici Širokac, približno 500m, v Baščaršijo.

Naslednji dan me je že ob 5.00 zbudil poziv iz bližnje džamije na molitev. Vzel sem foto opremo in krenil na jutranji sprehod po bližnjih ulicah.

Po foto sprehodu sva si privoščila obilen zajtrk v Baščaršiji. Sirnica, zeljanica, burek, jogurt… Potem sva se z mestnim avtobusom (šofer je včasih delal pri CGP v Novem mestu) odpeljala do predela Sarajeva Ilidže in peš nadaljevala cca. 1,5 km do Tunela spasa. Zanimive zgodbe predvsem, če padeš v pogovor z domačinom, ki prodaja karte.  http://tunelspasa.ba/#Dobrodošli

Ogled tunela nama je vzelo kar celo dopoldne. S tramvajem sva se vrnila na Baščaršijo in si tam privoščiva kosilo v super restavraciji Dveri. Po kosilu sva si šla ogledat še Vjećnico, ki stoji na koncu Baščaršije.   https://bs.wikipedia.org/wiki/Sarajevska_vije%C4%87nica

Za zaključek dneva pa še večerni sprehod po Baščaršiji. Ravno tisti čas je v Sarajevu potekal znani filmski festival, kar se je poznalo tudi na ulicah Sarajeva.

Naslednji dan sva se poslovila od prijaznih domačinov in krenila proti Mostarju. Po prihodu v Mostar sva si prvo privoščila bosansko kafo, potem pa je prišel na vrsto znameniti kamniti most in seveda stojnice, ki so raztresene po vseh okoliških uličicah. https://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_most,_Mostar

Noge so počasi že postale težke, zato sva se usedla v avto in se po isti poti vrnila do Jablanice. Tam sva si v spominskem kompleksu, Bitka na Neretvi ogledala znameniti, podrti, železni most čez reko Neretvo in muzej.

Po ogledu sva se odpravila po zanimivi poti Prozor – Bugojno – Jajce v Banja Luko.

V Banja Luki sva prespala pri prijatelju Marjanu. Zjutraj sva si privoščila burek in sirnico izpod peke. Malo še po mestu in via Novo mesto.

Cerkniško jezero

Družinska tura okoli Cerkniškega jezera

Dolenje jezero – Otok – Laze pri Gorenjem jezeru – Gorenje jezero – Goričice – Lipsenj – Žerovnica – Grahovo – Martinjak – Dolenje jezero

Razdalja 25 km, večina vožnje po ravnini z možnostjo prilagajanja poti.

Link na BikeMap:               https://www.bikemap.net/sl/route/3675948-cerknisko-jezero/

 

Štartali smo na velikem in urejenem parkirišču v Dolenjem jezeru. Tam te prijazno pričaka zaposleni iz Turistično informativnega centra Cerknica in ti, poleg raznih kart in prospektov, posreduje uporabna navodila za zanimivo kolesarjenje okoli jezera. Možnost je tudi izposoja gorskih koles, za stare in mlade.

TIC Cerknica: http://www.cerknica.si/obcinskevsebine/480

Pot nas je vodila čez jezero, mimo čebelarske učne poti, proti vasi Otok.

Skozi vas Otok in naprej proti Lazam, kjer lahko na Kmetiji T’Dolenj kupite izdelke iz domačega žganja ali sok in si ogledate kaščo staro skoraj 300 let. Na drevesu se pa najde tudi sršenje gnezdo.

Na Gornjem Jezeru smo se ustavite v gostilni Herblan na pijači, na kosilo pa smo se odpeljali še do Žerovnice v gostilno Pri Stani kjer nas je prijazno pozdravil “gazda” francoski buldog Ludvik.

Po kosilu pa smo nadaljevali pot skozi Grahovo, čez glavno cesto proti gozdu in naprej do Martinjaka. Tam smo se spustili nazaj do glavne ceste in približno po 500 m zavili levo na makadamsko pot, ki vodi preko polj proti cilju.

Doblička Gora

MTB tura iz Novega mesta na Dobličko Goro

NM – Birčna vas – Radoha – Vrčice – Planina – Doblička Gora

Razdalja 40 km, čas 3,5 ure, 1230 m skupne nadmorske višine

Link na BikeMap:               https://www.bikemap.net/sl/route/3632252-novo-mesto-doblicka-gora/

 

Prijatelj Andrej je povabil na odojka v zidanico na Dobličko goro. Ker je prijatelj in ker tam pečejo res odlične odojke se vabilu nisem upiral. Odločitev je padla… grem s kolesom. Ker pa je bila klasična cestna tura že opravljena lansko leto, sem se odločil, da grem tokrat MTB varianto. Zadnji trenutek se mi je pridružil še Miha.

Dan prej sem si v programu Bike Route Toaster narisal traso po kateri naj bi šla. Približno 80% sva se držala trase ostalo sva pa malo improvizirala na terenu. Načrt je sedaj popravljen.

Ob 7.20 uri sva štartala iz Gotne vasi po stranskih poteh skozi Stransko in Birčno vas na Raduho.

Tam sva pri Mihijevem sodelavcu spila vsak pol piva in nadaljevala po makadamski poti skozi vas Pribišje po asvaltu v Rožni Dol.

Čez progo sva šla desno do vasi Brezje pri Rožnem Dolu.

Tukaj se asvalt konča in začenja gozdna pot navkreber. Ker je pot zelo zaraščena in strma je bilo potrebno kolo riniti približno 150 višinske razlike do makadamske poti po kateri sva se spustila v Vrčice.

Tukaj se prične vzpon na Planino in naprej po gozdnih in makadamskih poteh vse do Mavrlena in Dobličke Gore.

Po dobrih 4ih urah sva prispela na cilj… odojek je bil še topel.

 

Mehovski hrib

MTB tura na Mehovski hrib (571 m nmv)

NM – Stranska vas – Rakovnik pri Birčni vasi – Jurna vas – Podgrad – NM

Razdalja cca. 20 km, čas 2 uri, 450 m skupne nadmorske višine

Link na BikeMap:               https://www.bikemap.net/sl/route/3772844-mehovski-hrib/#/z15/45.7357704,15.2034585/terrain

 

 

360° Photo

   

Trdinov vrh

MTB tura na Trdinov vrh (1.178 m nmv)

Novo mesto – Šentjošt – Hrušica – Gabrje – Krvavi kamen – Trdinov vrh – Miklavž – Gabrje – Hrušica – Novo mesto

Razdalja 41 km, čas 3,5 ure, 1500 m skupne nadmorske višine

Link na BikeMap:

https://www.bikemap.net/sl/route/3616153-trdinov-vrh/#/z13/45.77608,15.30053/terrain

https://www.bikemap.net/sl/route/3762282-trdinov-vrh-spust-po-laski-poti/

 

Gabrje

Gorjanci

Krvavi kamen

Trdinov vrh

Sv. Miklavž

Laška pot

 

Zaključek

 

 

 

BajkaFest 2016

Gorsko kolesarski MTB maraton BajkaFest je organizirala ekipa Gorsko kolesarskega društvo Bajka, pod vodstvom Jožeta Zupančiča.

Proga je dolga 33 km in ima 800 m nmv.

Fotografije sta prispevala še: Matej Hartman in Aleš jazbec.

Uporabne povezave:

http://drustvobajka.si/

http://www.mtb.si/reportaze/3391-bajkafest-blato-in-ostale-lepe-stvari.html

http://prolocotrade.si/2016/04/11/bajkafest-2016/

 

 

Kočevski Rog

MTB tura po Kočevskem Rogu

Gače – vrh Roga – Roška žaga – Resa – Ribnik – Ponikve – Mirna gora – Gače

Razdalja 40 km, čas 3,5 ure, 1230 m skupne nadmorske višine

Link na BikeMap:          https://www.bikemap.net/sl/route/3604247-kocevski-rog/

 

Kočevski Rog… že dolgo želena kolesarska destinacija. Zato smo se zbrali Alen, Uroš in Boštjan pod strokovnim vodstvom Marka in se odločili, da se zapodimo v roški gozd, nadihat se gozdnega zraka in razbit tišino med drevesi, pa mogoče pozdravit kakšnega medveda. To slednje, že sedaj povem, nam na srečo ni uspelo.

Za štart smo izbrali parkirišče na Gačah – Smučarski center Bela in se skozi Komarno vas odpravili proti vrhu Roga.

Vozili smo se po urejeni makadamski poti in prvi postanek opravili pri jami v Rugarskih klancih.

Po kratkem predahu in zgodovinski debati smo se odpravili naprej po makadamu in kmalu zavili iz glavne ceste, desno na gozdno pot. Ker smo se morali na hitro dvigniti za cca. 300m, je bilo na nekaterih predelih potrebno kolo riniti ali celo nesti, zaključek poti pa smo prepešačili brez koles.

Na vrhu Roga (1099 m n.m.) smo se povzpeli na razgledni stolp, ki te dvigne med vrhove dreves in ponuja čudovit razgled prek zelenih gozdov do 100 in več km oddaljenih krajev. Trenutna temperatura ob 11.00 uri je bila 18°C medtem, ko je bila v dolini blizu 30°C.

Z vrha smo se peš spustili do koles in pot nadaljevali proti Roški žagi.

In že smo v Roški žagi. Na tablah v leseni uti smo imeli možnost prebrati zgodovino Kočevske in žage na Rogu, za vse ostale detajle pa je poskrbel Marko. Lepo so vidni tudi ostanki kamnitih zidov in dveh cistern za vodo.

Nato smo se podali po poti stare železnice, sedaj je to lepo urejena makadamska pot, proti Mirni gori.

Ker smo v deželi mogočnih gozdov, smo se ustavili pri dveh mogočnih jelkah. In sicer pri jelki, imenovani Kraljica Roga, ki je z višino 51 metrov ena najmogočnejših jelk pri nas. Debelina jelke je 1,6 m, starost pa 500 let.

Pot pa smo nadaljevali mimo še ene mogočne jelke – Črmošnjiške jelke, ki je stara 280 let, s premerom 1,9 m in višine 45 m.

Na kratko smo se ustavili pri enem od značilnih kočevskih izvirov na Resi, kjer se je v pomladanskem soncu bohotil ribnik s čudovitimi lokvanji.

Mimo rekreacijskega centra na Resi smo se spustili še do Ribnika, kjer ima Markov sosed zanimiv vikend. Žal, je vikend na čudoviti lokaciji, sameval v opoldanski tišini. No, tudi mi smo za nekaj časa prisluhnili tišini.

Nadaljevali smo po makadamu prek mogočnega kraškega polja – Ponikve. Ponikve so nekdanja Kočevarska vas, katero so prebivalci zapustili ob množični preselitvi Kočevarjev pozimi 1941. Spet zanimiva Markova interpretacija zgodovine vasi Ponikve.

Zares čudovit kraj, brez ponorelega sveta. To so vedeli tudi Mavričarji, ki so si leta 1994 ta kraj, po njihovo Panikule, izbrali za svoje letno srečanje.  http://www.welcomehome.org/rainbow/index.html

Iz Ponikev smo se začeli počasi vzpenjat še do drugega današnjega tisočaka, Mirno goro 1047 m n.m.. Ura se je že krepko premaknila čez poldne, zato sta nam je odličen bograč in točeno pivo Vizir dala novih moči za nadaljevanje poti.

Po gozdni pešpoti smo se spustili do glavne poti in nadaljevali v smeri Gač. Povzpeli smo se na vrh smučišča in preostal nam je samo še spust do avtomobilov.

Po poti 5-ih gradov

MTB tura po poti 5-ih gradov

Novo mesto – Otočec – Šmarješke Toplice – Trška Gora – Hmeljnik – Novo mesto

Razdalja 44 km, čas 2,5 ure, 960 m skupne nadmorske višine

Link na BikeMap:          https://www.bikemap.net/sl/route/3578399-mtb-road-of-5-castles/

 

Vsi “bike” prijatelji so imeli neke obveznosti, jaz pa sem sobotno dopoldne izkoristil za pedaliranje. Odločil sem se za lepo turo po poti 5-tih gradov. Štartal sem od doma in se na poti proti Šmihelu spustil do mostička čez Težko vodo in nadaljeval ob potoku do prvega gradu – grad Grm.

Nato sem se spustil mimo OŠ Grm, skozi Ragov Log in ob reki Krki pedaliral vse do 2. gradu – grad Otočec.

Mimo teniških igrišč na Otočcu sem nadaljeval skozi Lutrško selo in Dobovo do bazenov v Šmarjeških Toplicah, koder se skriva že 3. grad ali bolje rečeno ostanki gradu – grad Štrlek.

Pot sem nadaljeval čez potok Prinovec, skozi Šmarješke Toplice proti Herinji vasi in že sem bil v Zagradu pri Otočcu, kjer se je lepo videl že 4. grad – Stari grad.

Prečkal sem potok Črešnjice in se skozi naselje Črešnjice pričel strmo dvigovati na Trško Goro.

Trška Gora – 360°: http://360.io/XNHTKe

Po kratkem počitku sem se čez Golušnik pognal proti zadnjemu gradu – grad Hmeljnik.

Po makadamski poti sem se spustil do Bršljina in naprej ob Krki do Loke. Čez most v Portoval in čez Šmihel nazaj domov v Gotno Vas.